Čezmejno dedovanje ali darilo se hitro zaplete, tudi kadar gre za dve sosednji državi. Premoženje je lahko v Avstriji, zapustnik živi v Sloveniji, dedič pa ima povezave z obema državama. V takem primeru ni dovolj preveriti samo enega davčnega pravila.
Starejše informacije pogosto navajajo avstrijske progresivne stopnje davka na dediščine in darila. Tak splošni davek je bil v Avstriji odpravljen leta 2008. Vendar to ne pomeni, da so vsi prenosi brez prijave, stroškov ali davčnih posledic.
Avstrija nima splošnega davka na dediščine in darila
Avstrija trenutno ne odmerja splošnega davka na dediščine in darila, kakršnega pozna Slovenija. To je pomembna začetna informacija, ne pa končni odgovor.
Pri presoji je treba ločiti vsaj:
- dediščino od darila za življenja;
- premično premoženje od nepremičnine;
- avstrijske obveznosti od obveznosti v Sloveniji;
- davčni položaj od dednopravnega postopka;
- rezidentstvo oseb od kraja, kjer je premoženje.
Nekatera darila je treba prijaviti
Za določena darila med živimi v Avstriji velja obveznost prijave, če so izpolnjene zakonske povezave z Avstrijo in preseženi predpisani pragovi. Po aktualnih pojasnilih avstrijskega zveznega ministrstva za finance se pri sorodnikih praviloma upošteva skupna vrednost nad 50.000 EUR v enem letu, pri drugih osebah pa nad 15.000 EUR v petih letih.
Prijava ni isto kot plačilo splošnega davka na darilo. Namenjena je evidentiranju določenih večjih neodplačnih prenosov. Kdo mora prijavo oddati, kateri prenosi se seštevajo, kaj šteje za sorodnika in katere izjeme veljajo, je treba preveriti za konkreten primer. Pragovi in postopki se lahko spremenijo.
Nepremičnine imajo posebna pravila
Pri podaritvi ali dedovanju avstrijske nepremičnine lahko nastanejo obveznosti iz naslova davka na promet z nepremičninami, zemljiškoknjižnega vpisa, notarskih oziroma odvetniških storitev in vrednotenja nepremičnine. Dejstvo, da ni splošnega davka na dediščino, teh obveznosti ne odpravi.
Posebno pozornost zahtevajo solastništvo, služnosti, obremenitve, kmetijska zemljišča in nepremičnine z omejitvami za pridobitelje. Pred podpisom darilne pogodbe je treba preveriti tudi, ali darovalec ohranja pravico uporabe in ustrezno življenjsko varnost.
Katero pravo se uporabi pri dedovanju
V čezmejnih zapuščinah v Evropski uniji se pri določanju pristojnosti in prava praviloma upoštevajo evropska pravila o dedovanju. Pomembno je predvsem običajno prebivališče zapustnika ob smrti, v določenih okoliščinah pa tudi veljavna izbira prava države njegovega državljanstva.
To vprašanje ni enako davčnemu rezidentstvu. Lahko se zgodi, da se za dedovanje uporablja pravo ene države, davčne ali upravne obveznosti pa je treba preveriti v več državah.
Kaj mora preveriti oseba iz Slovenije
Če slovenski rezident prejme darilo ali dediščino iz Avstrije oziroma avstrijsko premoženje, naj predpostavlja, da je potrebna dvojna preveritev. Zbere naj:
- podatke o darovalcu ali zapustniku in njegovem prebivališču;
- podatke o prejemniku in njegovem davčnem rezidentstvu;
- natančen opis in vrednost premoženja;
- pogodbo, oporoko ali sklep pristojnega organa;
- podatke o prejšnjih darilih med istima osebama;
- zemljiškoknjižne podatke, če gre za nepremičnino;
- dokazila o morebitnih davkih, prijavah in stroških v Avstriji.
Nato je treba ločeno preveriti avstrijske obveznosti in morebitno obravnavo po slovenski zakonodaji. Odsotnost plačila v eni državi sama po sebi ne dokazuje, da v drugi ni treba ničesar prijaviti ali plačati.
Ne zanašajte se na družinski dogovor brez dokumentov
Pri čezmejnem premoženju ustni dogovor pogosto ne zadostuje. Razlike v jeziku, dokazilih, oblikah pogodb in uradnih postopkih lahko postanejo očitne šele po smrti ali sporu.
Za večje darilo, nepremičnino, poslovni delež ali zapuščino z dediči v več državah je smiselno usklajeno svetovanje strokovnjakov, ki poznajo pravo in davčne obveznosti obeh držav. Prevod dokumenta naj bo po potrebi uraden, ne zgolj strojno pripravljen.
Pri lastnem načrtovanju lahko s priročnikom Moja volja zberete osnovne podatke o premoženju in osebah, ki jih je treba vključiti. Priročnik ne nadomešča oporoke, pogodbe ali čezmejnega pravnega in davčnega svetovanja.
Pomembno: Prispevek je splošne informativne narave. Avstrijska in slovenska pravila ter uradne pragove preverite ob konkretnem prenosu.