Dedovanje ima poleg osebnega in pravnega tudi davčni vidik. Vendar vsak dedič davka ne plača, višine pa ni mogoče določiti samo iz skupne vrednosti zapuščine. Pomembni so sorodstveno razmerje, vrsta premoženja, njegova davčna vrednost ter morebitne oprostitve.

Osnovna pravila ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Ker se zakon in davčna praksa lahko spreminjata, je pri večjem ali neobičajnem premoženju smiselno preveriti aktualna navodila Finančne uprave Republike Slovenije.

Kdo je davčni zavezanec

Davčni zavezanec je fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darila, če so izpolnjeni zakonski pogoji za obdavčitev.

Zakon določa oprostitve. Med najpomembnejšimi je oprostitev za dediče prvega dednega reda in nekatere osebe, ki so z njimi izenačene. Ker vsak družinski član ni nujno v istem davčnem položaju, izraza »bližnji sorodnik« ni varno uporabljati kot davčno pravilo. Razmerje je treba uvrstiti po zakonu.

Kako se začne davčni postopek

Pri dediščini dedič praviloma ne vloži posebne davčne napovedi. Ko je sklep o dedovanju pravnomočen, ga sodišče pošlje pristojnemu davčnemu organu. FURS na tej podlagi vodi postopek in, kadar je davek treba plačati, izda odločbo.

To je drugače kot pri številnih darilih, kjer mora prejemnik praviloma sam pravočasno vložiti napoved. Razliko podrobneje pojasnjujemo v prispevku Darilo ali dediščina: različna pot do premoženja.

Kaj je davčna osnova

Davčna osnova je praviloma vrednost podedovanega premoženja po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se davek plačuje. Kako se ugotavlja vrednost, je odvisno od vrste premoženja.

Pri nepremičninah, poslovnih deležih, umetninah ali drugem težje ovrednotljivem premoženju lahko nastane spor o realni vrednosti. Lastna ocena dediča ni nujno odločilna. Pomembna so dokazila, uradne evidence in po potrebi strokovna vrednotenja.

Davčne stopnje niso enotne

Kadar oprostitev ne velja, je stopnja odvisna od dednega oziroma sorodstvenega razmerja in vrednosti premoženja. Zakon uporablja različne razrede in progresivne lestvice. Zato dva dediča, ki prejmeta enako vrednost, nista nujno enako obdavčena.

Namesto približnega računanja po spletu je varneje preveriti trenutno veljavno lestvico in odločilna dejstva: kdo deduje, kaj deduje, kolikšna je priznana vrednost in katera bremena se upoštevajo.

Kaj pa dolgovi zapustnika

Dedovanje ne pomeni samo pridobitve premoženja. V zapuščino lahko sodijo tudi dolgovi. Odgovornost dediča za zapustnikove dolgove je po pravilih dednega prava omejena z vrednostjo podedovanega premoženja, vendar mora dedič položaj pravočasno in skrbno oceniti.

Odpoved dediščini je resna in praviloma nepreklicna izjava z učinki, ki presegajo davčno vprašanje. Če so dolgovi nejasni ali obstajajo poroštva, sodni postopki ali poslovna tveganja, je potreben individualni pravni nasvet.

Dokumenti, ki jih je koristno zbrati

  • pravnomočni sklep o dedovanju;
  • podatke o podedovanem premoženju;
  • dokazila o dolgovih in bremenih;
  • cenitve oziroma dokazila o vrednosti;
  • podatke o sorodstvenem razmerju;
  • prejšnje pogodbe o darilih ali izročitvi premoženja, če so pomembne za primer.

Pri pripravi lastne zapuščine lahko urejen pregled premoženja in obveznosti dedičem močno olajša postopek. Priročnik Moja volja omogoča, da te informacije zberete sistematično in jih pozneje uskladite z oporoko ter strokovnimi dokumenti.

Davek naj ne bo edini razlog za odločitev

Prenos premoženja samo zaradi pričakovanega davčnega prihranka lahko povzroči izgubo nadzora, družinski spor ali nezaščitenost darovalca. Pred odločitvijo primerjajte pravne, davčne in življenjske posledice, ne samo trenutnega zneska davka.

Pomembno: Prispevek je splošne informativne narave in ne predstavlja davčnega ali pravnega svetovanja. Aktualno obveznost preverite pri FURS oziroma ustreznem strokovnjaku.

Uradni viri