Med urejanjem stanovanja, sefa ali osebnih dokumentov se lahko po smrti najde listina, ki je videti kot oporoka. Včasih se pojavi med zapuščinskim postopkom, včasih šele po pravnomočnem sklepu o dedovanju. Tak dokument je lahko pomemben, vendar najdba sama še ne pove, ali je oporoka veljavna, ali je bila preklicana in kako vpliva na že opravljena dejanja.
Prvi korak zato ni spor med dediči, temveč zavarovanje dokumenta in obvestilo pristojnemu sodišču oziroma strokovnjaku, ki vodi ali pozna zadevo.
Izvirnika ne popravljajte in ne označujte
Najdenega dokumenta ne dopisujte, ne spenjajte na novo, ne brišite in ne preizkušajte podpisa. Shranite ga tako, da se ne poškoduje, ter zabeležite, kdaj, kje in kdo ga je našel. Fotografija je lahko koristna kot del evidence, vendar ne nadomesti izvirnika.
Če je dokument v zaprti kuverti, je smiselno pred odpiranjem poiskati navodilo sodišča, notarja ali odvetnika, zlasti če so odnosi med možnimi dediči napeti. Tako se zmanjša poznejši spor o tem, kaj je bilo najdeno in v kakšnem stanju.
Obvestite sodišče
Oporoka je namenjena uporabi v zapuščinskem postopku. Oseba, ki jo najde, je ne sme preprosto zadržati zato, ker ji vsebina ni všeč ali ker meni, da ni pomembna. Pristojno sodišče mora dobiti možnost, da dokument obravnava in ga po predpisanem postopku razglasi.
Če zapuščinski postopek še poteka, navedite opravilno številko, če jo poznate. Če je že končan, predložite tudi pravnomočni sklep o dedovanju in čim prej poiščite pravno pomoč. Pravilni postopek je odvisen od tega, kdaj je bila oporoka najdena, kaj je bilo že razdeljeno in ali med udeleženci obstaja spor.
Kaj se pri oporoki preverja
Pri presoji niso pomembne samo zapisane želje. Preverjajo se lahko:
- oblika dokumenta in izpolnitev zakonskih zahtev;
- podpis in pri nekaterih oblikah navzočnost ustreznih prič;
- sposobnost oporočitelja za razsojanje;
- morebitna prisila, grožnja, prevara ali zmota;
- obstoj poznejše oporoke ali preklica;
- pravice nujnih dedičev;
- pristnost dokumenta.
Zato ni pravilno vnaprej razglasiti, da najdeni list »vse spremeni« ali da »ne velja«. Odločitev je odvisna od dokazov in pravnega postopka.
Kaj če obstaja več oporok
Več oporok ni nujno samodejno neveljavnih. Poznejša lahko prejšnjo prekliče v celoti ali samo v delu, v katerem sta si vsebini v nasprotju. Težava nastane, kadar dokumenti nimajo datuma, uporabljajo različne izraze ali razpolagajo z istim premoženjem na nezdružljiv način.
Prav zato je pri spremembi volje smiselno pripraviti nov, jasen dokument in izrecno urediti odnos do prejšnjih oporok.
Centralni register oporok ni skladišče vseh izvirnikov
Centralni register oporok, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije, vsebuje podatke o določenih oporokah: na primer o oporokah v obliki notarskega zapisa ter oporokah, ki so shranjene pri notarju, odvetniku ali sodišču in so bile prijavljene v register. Namen registra je, da se po smrti lahko ugotovi, kje je oporoka.
To ne pomeni, da je vsaka doma napisana oporoka samodejno registrirana ali da register hrani vse izvirnike na enem mestu. Če je oporoka skrita tako dobro, da zanjo nihče ne ve, obstaja resno tveganje, da ne bo pravočasno uporabljena.
Kako zmanjšati možnost pozne najdbe
Oporoko hranite na varnem mestu in poskrbite, da vsaj ena zaupanja vredna oseba ve, kje jo je mogoče najti. Pri strokovni hrambi se pozanimajte tudi o vpisu podatkov v Centralni register oporok. Kopijo lahko uporabite za lasten pregled, vendar naj bo jasno, kje je izvirnik.
V priročniku Moja volja lahko zabeležite, da oporoka obstaja in pri kom je shranjena. Vanj ne zapisujte gesel ali drugih podatkov, ki sodijo v ločeno in varneje hranjeno prilogo Ključnik.
Pomembno: Pri pozneje najdeni oporoki so roki in pravna sredstva odvisni od konkretnega položaja. Če je postopek že končan ali obstaja spor, čim prej poiščite individualni pravni nasvet.